Najprej na paragliding, potem pa naprej
Ravnokar sem na vrhu enega hriba, pijem zasluženo kavo ter gledam paragliding od blizu. Poleg je en hrib, iz katerega se padalci spuščajo s padalom. Nikoli se nisem znala povsem odločiti, kaj mi je bolj zanimivo. Skok s padalom iz letala, ali paragliding vem le to, da bi enkrat poskusila nekaj od tega. Po svoje bi verjetno kar oboje poskusila, da vidim, kako bi mi bilo. Morda je skok s padalom še najbolj adrenalinski in bi mi bilo še najbolj všeč. Ampak bom pa skoraj verjetno najprej šla na paragliding, da se počasi navadim na to.
Glede na to, kakšno je bilo moje zadnje leto, me vseeno bolj mika, da bi začela hoditi na kakšne adrenalinske izkušnje, saj mislim, da je to edino, aker me lahko sprosti. Takšen občutek imam, da bi bila to zelo pametna odločitev, gleda na vse skupaj. Malce me skrbi, da bi se potem na vse navadila in ne bi znala ven iz tega. Za ta del pa nisem najbolje prepričana, ali je to pametno ali ne. Po tihem se mi zdi, da je, če pa poslušam svoj paranoični jaz, pa nisem popolnoma prepričana o tem, kaj se bom odločil pa niti najmanj, ne vem.
Morda bi bilo dobo, d bi počasi začela s takšnimi odločitvami, da se mi res kaj nepričakovanega ne zgodi. Ampak kaj pa vem. Vem le to, da si bom v kratkem naredila tatu, dlje od tega pa še ne vem. Ko bom s tem zaključila, bo pa na vrsti spoznavanje moje adrenalinske plati. Upam, da ne bo ven prišla kakšna zver, ki je ne bom mogla ukrotiti potem.
Najprej bo paragliding na vrsti, da se navadim na drugačno perspektivo, potem bom videla, kako se bom po tem počutila, Ko bom prišla nazaj k sebi, bom delala pa naslednje načrte o tem, kako in kaj. Predvsem pa ali je paragliding dovolj ali pa potrebujem še kakšen šok.