Hiperpigmentacije in dejavniki tveganja

Pojav hiperpigmentacije vam je najverjetneje dobro znan. Še zlasti pa, če se z njim soočate tudi sami ali pa kdo od vaših bližnjih. Gre namreč za povečanje tvorbe melanina, kar se pokaže na določenih predelih vaše kože, in sicer v obliki različno obarvanih madežev. Najpogosteje se hiperpigmentacija pojavi kot posledica prekomernega izpostavljanja soncu.

Vsekakor obstajajo še drugi številni dejavniki tveganja za hiperpigmentacije. Poleg prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom so to lahko še spremembe metabolizma, akne, ekcemi, luskavica, dermatitis, hormonske motnje v času nosečnosti ali v času menopavze, avtoimunske bolezni, kajenje in nikotin, slaba prehrana, predpisana zdravila, predvsem tista, ki povzročajo preveliko občutljivost na svetlobo, poškodovana koža, starost, genetika.

Hiperpigmentacije in dejavniki tveganja

 

Kako kar najbolje preprečiti pojav hiperpigmentacije

V prvi vrsti moramo za dovollj uspešno preprečevanje hiperpigmentacije zelo dobro poznati svoj tip kože, prav tako njegove prednosti pa tudi slabosti. Vemo, da na svojo genetiko in na hormonsko ravnovesje nimamo ravno prevelikega vpliva. Kljub temu lahko svojo kožo dovolj dobro zaščitimo pred škodljivimi žarki sonca. Vsi tisti, ki so bolj nagnjeni k hiperpigmentaciji, morajo svojo kožo obvezno zaščititi pred žarki sonca skozi celo leto. V poletnem času je minimalna zaščita faktor 50, na sploh pa 20.

Za preprečevanje hiperpigmentacije se morate nujno izogibati direktnemu soncu. Poleti je pametno nositi oblačila, ki vam bodo pomagala dovolj dobro zaščititi najbolj izpostavljene dele telesa. Na glavi je najbolje nositi kar klobuk. Prav tako se priporoča tudi nošnja majic oziroma strajčk z dolgimi rokavi.

 

Uživanje hrane, ki je dovolj bogata z antioksidanti, vitaminoma C in E

Pri preprečevanju hiperpigmentacije je dobro razmisliti tudi o načinu prehranjevanja. Predvsem je dobrodošla hrana, ki je dovolj bogata z antioksidanti. Prav tako naj bosta v ospredju tudi vitamin E in C. Ne smemo pa pozabiti niti na omega 3 maščobne kisline.

Omenjeno v praksi pomeni, da uživajte čim več jagodičevja, zelene listnate zelenjave, lososa, marelic, borovnic, češenj, jagod, korenja, sladkega krompirja, rumenjaka, zelenega čaja, kokosovega ter oljčnega olja, avokada in mandljev.